George`s blog

Danes sem vstal zgodaj, saj sem moral urediti določene zadeve na Zavodu za Zaposlovanje ter na Centru za Socialno Delo. Ja, vrste, čakanje, vrste in se enkrat čakanje. Plus zjutraj je bilo mrzlo za popizdit. Pogrešam sonce in pogrešam poletje ter spravlja me v slabo voljo to, ker vem da bo še bolj mrzlo in usrano.

V glavnem, čakam v vrsti in na magnetni tabli opazim list s statistiko na trgu delovne sile. V našem mestu je okoli 2300 nezaposlenih(to so verjetno prijavljeni, zanima me kakšna je dejanska številka). Ma dobro, tudi če ni to tako veliko (35.000 prebivalcev je namreč v našem malem mestecu), mi je v oči padel drug podatek, ki se meni zdi ogaben! Od teh 2300 nezaposlenih ljudi je 150 z izobrazbo VII ter VIII stopnje! Zmrazilo me je ter v ustih pustilo grenak priokus, ki ga verjetno ne bom spravil ven še vsaj kak teden. Sam sem namreč študent in tist pof…. listek mi ni bil neka lepa popotnica za danes, ko se vračam v Lj. Da bi bilo vse še bolj ironično je pod tistemu listu bila nalepljena objava Gorenja, da v mesecu novembru potrebujejo dodatno delovno silo na obratu pralni stroji in zato iščejo delovno silo za določen čas. Takoj asociacije in flesh v glavi, saj sem med počitnicami že večkrat delal v Gorenju. Vstati ob šestih zjutraj, gledati osem ur obraze sodelavcev, ki so nekako vdani v usodo kot da ne obstaja nekaj boljšega. Ob tem pa obvezno pritiskanje gumbov, pakiranje raznih delov, matic, šraufov etc. etc. - robotsko, ni drugega izraza. In to za pičlih 100k, če jih dobiš celih 100. “Ne ne to se meni ne more zgoditi”(zanikanje), potem pa drug glas v glavi(ki ga treniram, saj brez razumevanja celotne situacije ter pogleda na njo iz vseh strani seeem … no recimo, da sem že velikokrat dobil po kepi), “Ja kaj pa če se to zgodi?” “Hmmm, bom delal v Gorenju? Kako dolgo? Mesec, dva, pol leta, mogoče več? Zabil bom pol leta življenja s povsem veljavno diplomo, magisterijem?”

Peljem se domov in gledam vse te plakate, ki jih stranke postavljajo za svoje kandidate. “S srcem, Zmaga je šele začetek, nadaljujmo skupaj…” Kam?! Kam bomo nadaljevali? Na socialno podporo s končanim faxom? Eh kura naša. Ampak vseeno bom šel volit, čeprav mi niti eden izmed njih ni ugoden kandidat. Glupo ne? Kaj vem, gradim si prihodnost pa se mi zdi smiselno.:P

Grem pakirat, Ljubljana čaka (tukaj bi ziher volil Jankoviča, kako sposoben človek!).